Za devetimi gorami in dvetimi vodami živi…
Bog nam pomagaj, kaj se dogaja s Slovenijo…
Berem danes časopis in vidim oglas za Bar (reality show na POP TV) in tam so slike enga tipa in ene punce (Tamare) zraven njene slike pa citat “Rada imam policaje, ker imajo velike pendreke.”
Prva stvar ki mi je prišla na misel, kje zaboga najdejo te idiote? POP TVju uspe navidez nemogoče, bravo! Na še eno uspešno sezono idiotizma.
Oziroma, kot bi rekel nek slovenski bloger “Evo nam Amerike!”
Včeraj je bil po domače povedano en jeben dan. Ne samo, da je cel dan lilo kot iz škafa in se nisem imel kam dat, ko sem se česarkoli lotil, so bile same pizdarije.
Največja pa se je zgodila, ko sem se zaradi vsega dolgčasa lotil čistit kolo. Med čiščenjem sem namreč opazil manjšo razpoko na desnem kraku sprednje vilice. Sprva sem upal, da je le počena lak, a so nadaljne “preiskave” pokazale, da gre za pravo pravcato razpoko, ki sega globoko v strukturo karbona. In bo šlo v kurac 30 jurjev. Bravo zame.
Kok mi gredo na jetra taki nepredvideni stroški… :/
P.S.: V petek so se mi oglasili iz Nemčije, da imajo feltne, ki jih hočem… vsaj nekaj.
Zadnjič me je prijelo da bi malo posodobil svojo 4 leta staro specialko… Čas leti, kilometri tudi, material je pa čedalje slabši. Še posebej so zmahane peste, ki so prva vmesna stopnja med cesto in kolesom. Na začetku je bila ideja, da zamenjam samo peste, saj so ležaji že na koncu z življenjem. Prvi stik z ceniki je dal vedeti da to vsekakor ne bo poceni operacija. Spodoben kompet pest stane dobrih dvajest tisočakov, pri tem pa še ni všteto delo in nove špice.
In potem sem odkril nekaj lepega. Komplete sestavljenih felten, lepih, sijočih, aerodinamičnih in sploh in oh. Seveda ima vsako podjetje nekaj različnih modelov, z nekaj različnimi lastnostmi in predvsem nekaj različnimi cenovnimi razredi. Vse lepo in prav sem si našel en lep kompletek, za spodobno ceno 350 Eurov.
Sledil je obhod slovenskih trgovinic z kolesarsko opremo. Šok. Cene, ne samo da so višje kot drugje v tujini, so prav nesramno visoke. Naši ljubi trgovci si privoščijo cene, ki so v večini vsaj 40% višje kot v tujini. Tako sem prišel do naslednjega sklepa: nakup bomo opravili v tujini! Ja!Skok na Google, vpišem magične besede, najdem primerno internetno trgovinico v Nemčiji, cena zelo ugodna, pošiljajo v Slovenijo za minimalno poštnino, dobim priporočilo še nekaterih drugih ki so kupovali tam. Super! Zakon! Gremo naročit… sranje… nimajo na zalogi. Piše tam nekje v kotu da se to zadevo dobi samo po naročilu. In že pišemo email, seveda v angleščini, ker nemško ne znam.
In zdej čakam že 3 pofukane dni zaradi nevem katerega že razloga. A se samo meni zdi, ali imajo nemško govoreči narodi eno fobijo pred angleščino? Podobna stvar se mi je zgodila lani, ko sem kupoval prenosnik. Pošljem mail v angleščini, čakam dva dni, nič. Popizdim, prosim sodelavko, da mi prevede mail v nemščino, pošljem in odgovor me je čakal čez deset minut.
Zdaj pa še kar čakam…
